Pretekli teden smo se mudili na Bavarskem, kjer smo se pobliže seznanili z lokalnim upravljanjem bobra. Bavarska ima za seboj več desetletnih izkušenj z bobrom (tudi naš bober je pravzaprav potomec bavarskih, ki so jih leta 1996 ponovno (po izumrtju) naselili na Hrvaškem). Izzivi, s katerimi se srečujejo Bavarci, so podobni kot pri nas, rešitve pa raznovrstne. Kakorkoli, nas priprava načrta upravljanja z bobrom še čaka!
Spodbudno je, da ljudje vidijo tudi koristi, ki jih prinaša bober, saj s svojimi posegi dviguje nivo podtalnice in s tem omili učinek suš na poljščine. V primeru prevelikega poplavljanja pridelka se bobrove jezove odstrani ali zniža oziroma vanje vstavi cev za znižanje vodne gladine.
Na Bavarskem lastniki zemljišč dobijo finančno spodbudo za varovanje priobalnega pasu in odškodnino v primeru škode (slednje le, če lastnik spoštuje vse potrebne preventivne ukrepe za zaščito pridelka). Na voljo so tudi terenski svetovalci za težave in vprašanja v zvezi z bobri. Večinoma se zaradi varovanja voda zemlja ne obdeluje tik do roba brežine, ljub temu pa je primerno zaraščen priobalni pas med njivskimi površinami bolj izjema kot pravilo.
Ob Donavi se gradijo nasipi, ki imajo na zunanji strani debelo plast peska, tako da bobri in nutrije ne morejo kopati rovov. Je pa reka močno regulirana, spremenjena v kanal, ki ima izjemno malo obrečnega prostora. V zadnjem času ponekod prodišča in stranske rokave poskušajo ustvariti umetno in dati reki vsaj malo več prostora.
V redkih primerih se bobre tudi odstrani (odstrel ali preselitev). Obstaja pa nekaj lokacij, kjer so ljudje bobrom pustili povsem proste roke in območje zaščitili kot naravovarstveno pomembno. Eno takih je dolina, v kateri je bober potok spremenil v serijo kar 70 zaporednih močvirnih jezerc z izjemno čisto vodo – bobrova varianta Plitvičkih jezer 
