BOBROBRANI
Namestitev bobrobrana v občini Puconci
Šesti bobrobran smo v začetku februarja namestili na vodotoku Logojca, blizu naselja Predanovci (občina Puconci), kjer je zaradi višjega vodostaja za bobrovim jezom prišlo do poplavljanja okoliških kmetijskih zemljišč. Uporabili smo dve kanalizacijski cevi dolžine 7,5 m in premera 315 mm. Na eno stran cevi smo namestili železno kletko in s tem preprečili morebitno zamašitev s plavjem.
Najprej smo v jez ročno naredili manjšo luknjo, tako da se je gladina vode nekoliko znižala. Cevi smo namestili v jez, železno kletko pa pritrdili na dno struge, da je ostala potopljena. Ob koncu smo cevi ročno prekrili z vejami in blatom, tako da je bil jez karseda podoben stanju pred posegom. Globina vode za jezom v strugi je bila pred posegom na najglobljem delu okoli 1,8 m. Z vstavitvijo pretočne cevi se je vodostaj znižal za najmanj 30-40 cm. Bobru globina vode še vedno ustreza, zemljišča pa v času normalnih vodostajev niso več poplavljena.
Pred namestitvijo bobrobrana smo pridobili dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor.
Namestitev bobrobrana v občini Lendava
Zaradi zvišanja vodne gladine nad bobrovim jezom je prišlo do poplavljanja okoliških kmetijskih zemljišč, zato smo v bobrov jez namestili cev za odvodnjavanje vode nad jezom (t.i. »beaver deceiver« oziroma »bobrobran«). Sodelavci Inštituta Lutra smo cev namestili 13.oktobra letos (2023). Za bobrobran smo uporabili dvoplastno polietilensko rebrasto cev, dolžine 9 m in premera 315 mm. Da bi preprečili zamašitev s plavjem, smo na eno stran namestili železno kletko višine 75 cm in premera 140 cm. Vzdolž celotne dolžine cevi smo navrtali manjše luknje. S tem smo omogočili izhajanje zraka, tako da se je cev lahko v celoti potopila. V bobrov jez smo najprej ročno naredili manjšo vrzel, tako da se je gladina vode nekoliko znižala. Nato smo v jez namestili cev, železno kletko pa pritrdili na dno struge. Ob koncu smo bobrobran ročno prekrili z vejami in blatom, tako da je bil jez karseda podoben stanju pred posegom.
Pred posegom je globina vode za jezom znašala približno 1,6 m. Z vstavitvijo pretočne cevi se je vodostaj znižal za najmanj 20-30 cm. Stanje smo po posegu dnevno spremljali in ugotovili, da kmetijsko zemljišče ni več poplavljeno.
Namestitev bobrobrana v občini Črenšovci
Na starem rokavu reke Mure na območju občine Črenšovci je zaradi zvišanja vodne gladine za bobrovim jezom prišlo do poplavljanja okoliških gozdnih zemljišč, zato smo sodelavci Inštituta Lutra 24.04.2023 v bobrov jez namestili cev za odvodnjavanje vode (t.i. »beaver deceiver« oziroma »bobrobran«).
Za bobrobran smo uporabili dvoplastno polietilensko rebrasto cev, dolžine 9 m in premera 315 mm. Da se cev ne bi zamašila s plavjem, smo na eno stran namestili železno kletko višine 105 cm in premera 140 cm. Vzdolž celotne dolžine cevi smo navrtali manjše luknje. S tem smo omogočili izhajanje zraka, tako da se je cev lahko v celoti potopila.
V jez smo najprej ročno naredili manjšo luknjo, tako da se je gladina vode nekoliko znižala. Cev smo nato umestili v jez ter jo obtežili z dvema manjšima betonskima opekama. Železno kletko smo pritrdili na dno struge. Na koncu smo bobrobran ročno prekrili z vejami in blatom, tako da je bil jez čim bolj podoben stanju pred posegom.
Globina vode za jezom v strugi je pred posegom na najglobljem delu znašala približno 1,7 m. Z vstavitvijo pretočne cevi se je vodostaj znižal za najmanj 30-40 cm. Stanje smo po posegu dnevno spremljali in ugotovili, da rob bližnjega gozdnega zemljišča ni bil več poplavljen. Bobrobran in odziv bobrov smo spremljali tudi z lovskimi kamerami (foto pastmi). Posnetki so pokazali, da so bobri v prvem tednu po posegu jez intenzivno popravljali, kasneje pa je obisk upadel na le nekajkrat na noč.
Namestitev bobrobrana v občini Podčetrtek (potok Ribnik, Kozjansko)
V petek, 25.3.2022, smo namestili cevi v dva bobrova jezova na potoku Ribnik v naselju Lastnič v Kozjanskem regijskem parku. Potok Ribnik je pritok Sotle, v katero se izliva nedaleč stran od naselja.
Bober je na Ribniku zgradil tri zaporedne jezove ter številne stranske kanale, ki vodijo do bobrišč.
Podobno kot na potoku Buča (Kozjanski park) tudi tu prihaja do poplavljanja kmetijskih površin na širšem območju potoka, pri čemer je potrebno omeniti, da obdelovalne površine segajo v priobalni pas. V skladu s 37. členom Zakona o vodah ter DKOP 4 (standardi za Dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč) posegi (vključno z oranjem) v priobalna zemljišča razen izjem niso dovoljeni, saj povečujejo tveganje za poslabšanje stanja voda. S posegi v priobalni pas ljudje ogrožamo tudi sebe oziroma svojo lastnino, saj smo tako bolj izpostavljeni poplavam. Za preprečevanje konfliktov z bobrom je nujno spoštovanje integritete priobalnih pasov ter ohranjanje ali obnova goste obrežne vegetacije (dreves in grmovja na brežinah), ki bobru služi za hrano in gradbeni material; če ima bober v naravi hrane dovolj, je namreč manjša možnost, da se bo lotil našega pridelka. Gosta obrežna zarast obenem deluje kot filter, ki preprečuje prekomeren vnos hranil in drugih škodljivih snovi v vodo, s tem pa prispeva k čistejši površinski in podzemni vodi.
Postopek umeščanja pretočnih cevi je na območju potoka Ribnik trajal nekoliko dlje, saj je šlo za dva jezova. Nalogo so odlično izvedli sodelavci Kozjanskega regijskega parka.
Poleti bober ob potoku pleni koruzo, zato smo najemniku zemljišč svetovali zaščito pridelka z električnim pastirjem.
Namestitev bobrobrana v občini Kozje (potok Buča, Kozjansko)
Aprila 2023 smo v jez na potoku Buča v Kozjanskem regijskem parku namestili cev za znižanje vodne gladine. Gre za drugi primer tovrstne prakse v Sloveniji (prvi primer z Žerjavinskega potoka na Dolenjskem je opisan spodaj). Razlog za poseg je bilo pogosto poplavljanje okoliških kmetijskih površin, pri čemer pa smo opazili, da njiva sega do roba brežine, torej globoko v priobalni pas ob vodotoku. Kljub temu, da je priobalni pas določen in zaščiten z veljavnim Zakonom o vodah (14. in 37. člen), na terenih opažamo, da ljudje pogosto ne spoštujejo integritete priobalnih pasov; posledica takšnega ravnanja je lahko tudi poplavljanje polj in/ali objektov.
Zaradi nagnjenega terena je v danem primeru prišlo do poplavljanja njiv na širšem območju ob potoku (tudi izven priobalnega pasu), zato smo se odločili, da problematiko poskusimo rešiti z vstavitvijo pretočne cevi v bobrov jez (t.i. »bobrobran«). Na ta način zagotavljamo neprekinjen pretok vode preko jezu, s tem pa znižamo vodno gladino nad jezom in posledično preprečimo tudi poplavljanje.
V okviru projekta LIFE BEAVER imamo predvidena namenska finančna sredstva za omejeno število tovrstnih intervencijskih posegov. Material za izvedbo smo tako prispevali mi, poseg pa so izvedli zaposleni v Kozjanskem regijskem parku. V približno šestih urah so ročno izkopali luknjo v bobrov jez ter vstavili dve 6 m dolgi rebrasti cevi s premerom 40 cm, na koncu katerih so namestili še kletko iz armaturne mreže. Kletka bobrom preprečuje, da bi zamašili vtok in iztok iz cevi. Bober se namreč instinktivno in zelo hitro odzove na zvok pretakanja vode in morebitne luknje v jezu takoj zamaši.
Cev je nameščena tako, da je gladina vode nad bobrovim jezom še zmeraj zadosti globoka, da se bober v vodi lahko skrije pred plenilci in po njej doseže bližnja drevesa, ki jih uporablja za prehrano in gradbeni material. Po koncu posega smo cevi delno prekrili z vejami, preostanek dela pa bo v naslednjih nočeh dokončal bober sam.
Poseg smo zaključili v enem dnevu, sodelavci Kozjanskega regijskega parka pa so v bližino jezu namestili kamero, preko katere bodo spremljali stanje.
Namestitev bobrobrana na Žerjavinskem potoku na Dolenjskem
V začetku junija 2021 smo se prvič poslužili t.i. “bobrobrana” (angleško “beaver-deceiver”)- preproste metode za preprečevanje poplavljanja terena nad bobrovim jezom.
Pri tem nam je na pomoč priskočilo podjetje VGP Novo mesto, ki je v bobrov jez na Žerjavinskem potoku namestilo 15 m dolgo cev. S tem smo povečali pretok vode in znižali gladino za bobrovim jezom. Pri namestitvi prvega bobrobrana sta sodelovala tudi Zavod za varstvo narave, OE Novo mesto, in Inštitut Lutra, ki sta nadzirala inštalacijo cevi. Predstavniki Lutre smo stanje po posegu spremljali preko lovske kamere.
V spomladanskem in poletnem času poplav nismo zabeležili, pozimi pa je potok poplavil del travnika in prehod za kmetijsko mehanizacijo. Problem je najverjetneje v tem, da leži prepust nižje od okoliškega terena ter bregov potoka. Celoten prehod bi bilo potrebno nadvišati in utrditi z nasutjem peska.
Ugotovili smo, da bober vzdržuje vse tri jezove na izlivnem delu Žerjavinskega potoka. Opazili smo tudi nekaj na novo naloženega ter sveže obglodanega materiala. Ob potoku so prisotne tudi bobrove drče in bobrišča. S kamerami spremljamo dogajanje še naprej.
