Skip to content Skip to footer

ZAŠČITA DREVES S KOVINSKO MREŽO:

Bober se od pozne jeseni do zgodnje pomladi prehranjuje z lubjem dreves in grmov. Večinoma izbira drevesa debeline do 20 cm, lahko pa se loti tudi dreves s premerom debla več kot 1 m. Bobri večinoma podirajo drevesa iz vrst vrb in topolov, lotijo pa se tudi jelš, jesenov, brez, hrastov in javorjev. V slast jim gre tudi sadno drevje. Les podrtih dreves uporabljajo kot gradbeni material za bobrišča (brloge) in jezove. Bobri se najpogosteje prehranjujejo v neposredni bližini vodotokov (od vode se večinoma ne oddaljijo več kot 20 m). V primeru, da ob vodah lesne vegetacije ni, se po hrano lahko odpravijo tudi dlje (do 200 m).

Za zaščito dreves pred bobrom obstaja več rešitev. Najboljša je zaščita debla s kovinsko mrežo, kakršno najdemo v trgovinah s kmetijsko in vrtnarsko opremo. Premer okenc naj bo največ 5 cm, lahko manj. Mreža mora biti čim bolj robustna (debeline vsaj 2 mm), saj jo sicer bober lahko odstrani ali pregrizne.

Mreža mora segati do tal in pokrivati tudi korenine. Nameščena naj bo tako, da ne ovira drevesa pri rasti. To zagotovimo z ustrezno oddaljenostjo mreže od drevesa (vsaj 15 cm) ali pa z namestitvijo vzmeti, ki omogočajo širjenje mreže ob rasti drevesa.

Višina mreže mora biti najmanj 1 m. Pri določanju višine moramo upoštevati tudi morebitno snežno odejo ali zvišanje vodostaja. Če mreža ne stoji sama od sebe, je potrebno za podporo vgraditi tudi enega ali več podpornikov (npr. lesenih količkov, ki jih zabijemo v tla in mrežo pritrdimo nanje).

Če ščitimo celoten sadovnjak z daljšo ograjo, jo moramo vkopati, da bobru onemogočimo prehod pod mrežo (glej drugo sliko). Druga možnost za zaščito sadovnjaka je električni pastir, pri čemer mora biti spodnja žica nameščena 15 cm nad tlemi.

Pravilno nameščena mreža nudi 100 % zaščito.

Pomembno: Že obglodanih dreves ni smiselno odstranjevati, saj se bo sicer bober lotil novih!

   

ZAŠČITA DREVES Z ZAŠČITNO BARVO:

Kjer postavitev mreže okoli dreves ni možna, lahko deblo, površinske korenine in nižje ležeče veje prebarvamo s premazom proti objedanju divjadi.

Barvo nanesemo do višine 1-1,5 m, na območjih z visoko snežno odejo pa ustrezno višje. Barve ne uporabljamo mladikah oz. na drevesih, ki so manjša od 2 m (ta zaščitimo s kovinsko mrežo). Debla, ki so ožja od 10 cm, bobri lahko kljub premazu podrejo. Stanje barvnega nanosa moramo občasno (npr. na 5-10 let) preveriti in po potrebi obnoviti. Premaz se bo spral hitreje, če je drevo bolj izpostavljeno (denimo poplavam). 

Ena od možnosti za premaz je barvni repelent Wӧbra, ki varuje drevesa pred divjadjo; možno ga je naročiti pri nemškem dobavitelju Flügel (https://www.fluegel-gmbh.de/). Drevja ne poškoduje, pa tudi ne spremeni njegovega videza, saj kmalu po nanosu postane brezbarven.

Zaščitno barvo lahko pripravimo tudi sami. Uporabimo zunanjo barvo na oljni ali lateks osnovi in droben pesek z zrni velikosti 0,75 – 1 mm. V  1 liter barve postopoma (med mešanjem) dodamo 140-220 g peska. Uporabimo barvo, ki je bodisi prozorna ali pa podobna barvi lubja.

 

ZAŠČITA POLJŠČIN Z ELEKTRIČNIM PASTIRJEM:

Pravilno nameščen električni pastir v sezoni učinkovito zaščiti poljščine pred bobrom. Vodniki pastirja morajo biti nameščeni dovolj nizko, da zagotovimo učinkovitost tudi v primeru, ko želi bober skopati dostop pod žico. Spodnja žica naj bo od tal odmaknjena 15 cm, naslednja pa 25 cm. Žice se ne smejo dotikati tal ali vegetacije.

Tok ne sme biti premočan (da ne poškoduje živali) ter hkrati ne preveč šibak, saj sicer svoje funkcije ne bo opravljal. Za daljše ograje (300 m +) zadostuje 12 V napetost, za krajše (manj kot 300 m) pa 9 V. Uporabimo lahko baterijo, s pomočjo napajalnika (adapterja) pa lahko pastir pravilno deluje tudi ob priključku na navadno (220 V) električno omrežje. 

(Primer 9V baterije za ograjo: Compact Power B180,Fencing … – Albert Kerbl GmbH;  primer 12 V baterije za ograjo: Mobil Power A 1200,Fencing … – Albert Kerbl GmbH)

Količki ograje naj bodo visoki 75 cm in med seboj oddaljeni približno 1,5 m (odvisno od terena: na povsem ravni površini lahko zadostuje 5 m razmak, na zelo neravnih tleh pa bo morda količke potrebno postaviti na vsak meter). 

Ograja mora biti dobro vidna, da se ji živali in ljudje lahko izognejo.    

Električno ograjo je potrebno redno vzdrževati in pregledovati.

Električni pastir se je izkazal za dokaj učinkovito metodo zaščite pred bobrom; praksa iz tujine kaže, da je v 90% primerov enotedenska namestitev ograje bobra od poljščin odvrnila še za nadaljnje 2-3 tedne. To pomeni, da lahko z eno električno ograjo izmenično ščitimo tudi več njiv.

Bober z gradnjo jezov lahko povzroči poplavljanje okoliških zemljišč. Nastajanje močvirij in stranskih vodnih rokavov je sicer za okolje izjemno koristno; močvirja so namreč naravna čistilna naprava in ponor toplogrednega CO2. So tudi pomembna zaloga vode za podtalnico v času suše.

Poplavljanje zemljišč pa je seveda lahko tudi problematično, še posebej, če gre za kmetijske površine, poslopja ali infrastrukturo.

Ker je bober v Sloveniji (in večjem delu Evrope) zavarovana vrsta, se njegovih jezov ne sme odstranjevati (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04109/0484/05115/0732/08 – odl. US, 96/0836/09102/1115/1464/16 in 62/19).

Odstranjevanje jezu v večini primerov tudi ni učinkovito, saj ga bober v nekaj nočeh postavi nazaj.

Metoda, ki omogoča zmanjšanje poplav ter hkrati ne vpliva bistveno na bobrov življenjski prostor, je tako imenovani “beaver-deceiver” oziroma “bobrobran”. Gre za pretočno cev, ki jo vstavimo v bobrov jez. Pravilno umeščena cev omogoča odtekanje vode nad jezom, hkrati pa še vedno zagotavlja zadostno globino vode za bobra.

Za namestitev cevi je potrebno posebno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor, saj gre za poseg v bobrov jez, ki je zavarovana struktura.

V primeru, da v svojem kraju potrebujete tovrstno rešitev, nas lahko kontaktirate na life-beaver@lutra.si ali info@lutra.si.

Poleg nameščanja bobrobranov je v tujini (npr. na Bavarskem) med uveljavljenimi in učinkovitimi metodami za zmanjšanje poplav tudi ročno nižanje jezov, ki ga lahko brez posebnih stroškov in opreme na terenu opravimo takoj, ko naletimo na problematičen jez. Ker gre za poseg v bobrovo strukturo, je za to seveda prav tako potrebno dovoljenje MNVP (zanj zaprosimo mi).

Še zanimivost: na Bavarskem so kmetovalci na nekaterih območjih ugotovili, da primerno visoki bobrovi jezovi zaradi zvišanja podtalnice omogočajo boljšo rast poljščin v času suš.

Nameščanje bobrobrana v Črenšovcih (stranski rokav reke Mure).


Bobrobran na Žerjavinskem potoku na Dolenjskem.

KAKO POTEKA UMESTITEV BOBROBRANA?

Za bobrobran je najprimernejša polietilenska (PE) plastična cev z dvojno steno (je bolj hidrodinamično učinkovita kot tista z enojno steno). Lahko uporabimo tudi PVP cev.

Primerna dolžina cevi je običajno (odvisno od velikosti jezu) 10-15 m, premer pa 25-40 cm. 

Cev mora biti dovolj dolga: segati mora vsaj 1,5-2 m nad in pod jez, saj bi v nasprotnem primeru bobra motila in bi jo lahko skušal zamašiti. Na vtočni del cevi pa je v vsakem primeru potrebno namestiti tudi železno kletko (kovinsko mrežo, ki jo upognemo v kvadrat ali elipso), ki prepreči zamašitev cevi s plavjem in omogoča lažje čiščenje. 

Vzdolž celotne dolžine cevi navrtamo manjše luknje, da omogočimo izhajanje zraka. Tako se lahko cev v celoti potopi. 

V jez ročno izkopljemo luknjo in vanjo umestimo cev. Po končanem posegu cev prekrijemo z vejami in blatom, da je stanje čim bolj podobno prvotnemu. Končne popravke v naslednjih nočeh naredi bober sam 🙂

Seveda je stanje na terenu potrebno redno preverjati in bobrobran po potrebi tudi popraviti. 

V primeru, da v svojem kraju potrebujete tovrstno rešitev, nas kontaktirajte na life-beaver@lutra.si ali info@lutra.si.

LIFE BOBER – Življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami

Politika zasebnosti