V petek, 25.3.2022, smo se ponovno odpravili v Kozjanski park, tokrat do potoka Ribnik v naselju Lastnič, kjer smo namestili cevi v dva bobrova jezova. Potok Ribnik je sicer pritok Sotle, v katero se izliva nedaleč stran od naselja.
Bober je na Ribniku zgradil tri zaporedne jezove, poleg tega pa tudi številne stranske kanale, ki vodijo do bobrišč.
Podobno kot na potoku Buča je tudi tu prisotno poplavljanje okoliških kmetijskih površin na širšem območju potoka, pri čemer obdelovalne površine ravno tako segajo v priobalni pas. Poseganje v priobalni pas je prepovedano z Zakonom o vodah, saj povečuje tveganje za poslabšanje stanja voda, obenem pa smo s posegi preblizu vode tudi ljudje oziroma naša lastnina bolj izpostavljeni poplavam. Če v priobalni pas ne posegamo, s tem bolje zavarujemo tako vode kot svojo lastnino. Za preprečevanje škode zaradi bobra je nujno tudi ohranjanje goste obrežne vegetacije (dreves in grmovja na brežinah), ki bobru služi za hrano in gradbeni material; če ima bober v naravi hrane dovolj, je namreč manjša možnost, da se bo lotil našega pridelka. Gosta obrežna zarast obenem deluje kot filter, ki preprečuje prekomeren vnos hranil in drugih škodljivih snovi v vodo, s tem pa prispeva k čistejši površinski in podzemni vodi.
Postopek umeščanja pretočnih cevi je na območju potoka Ribnik trajal nekoliko dlje, saj je bilo potrebno poseči v dva jezova. Nalogo so odlično izvedli sodelavci Kozjanskega parka.
Poleti bober z bližnjih njiv ob Ribniku odžira koruzo, zato smo najemniku zemljišč svetovali, da pridelek zaščiti z električnim pastirjem. Električni pastir mora biti za namene zaščite pred bobrom nameščen 15 do 25 cm od tal.
Postopek prijavljanja odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki jo povzroči bober, je podrobneje opisan na spletni strani Varna paša (Domov – Varna paša (varna-pasa.si). Ker gre v primeru bobra za zavarovano vrsto, se je potrebno v prvi fazi postopka (ocenjevanje škode na terenu) obrniti na Zavod za gozdove Slovenije. (Podobno, kot to poteka pri škodi zaradi velikih zveri).
