Zaskrbljeni smo spričo poročil o tem, kako na različnih koncih Slovenije ljudje poskušajo zaščititi drevesa pred bobri z zabijanjem žebljev v drevesno skorjo. Takšni ukrepi so tako z vidika varstva dreves kot bobrov seveda nedopustni. Poudariti je potrebno, da je takšno ravnanje tudi nezakonito, saj so bobri s slovensko in evropsko zakonodajo zaščitena živalska vrsta. Zaščitene so tudi njihove strukture (jezovi, bobrišča).
Nadzor nad spoštovanjem določil Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za divjad, inšpektorji, pristojni za ribištvo ter naravovarstveni nadzorniki (28. člen te Uredbe).
Razumljivo je, da ljudi skrbi podiranje dreves v okolici vodotokov, še posebej kadar gre za sadovnjake in druga »domača« drevesa. Vendar drevje lahko zaščitimo na bobrom in drevesom bolj prijazen in učinkovit način – potrebno je le namestiti mrežo okoli debla in korenin. Pri tem je pomembno naslednje:
- pokrite in zaščitene morajo biti tudi drevesne korenine in ne le deblo
- mreža mora biti dovolj oddaljena od debla (vsaj 10 cm)
- mreža mora biti tako visoka, da je bober ne more povleči k tlom; visoka mora biti najmanj 1 m, upoštevati pa moramo tudi višino snežne odeje v zimskem času ter po potrebi namestiti višjo mrežo
V okolici, kjer bobrov ni veliko, so lahko učinkovite mreže za kurnike z velikostjo okenc med 2,5 cm in 1,25 cm. Njihova pomanjkljivost pa je, da nimajo dolge življenjske dobe. Moramo se zavedati tudi, da tanjše mreže bobri lahko povlečejo k tlom, zato so boljše debelejše mreže (vsaj 2 mm debeline). Okenca ne smejo biti prevelika, saj lahko bober sicer skoznje pomoli glavo. Optimalna velikost okenc je 2,5 cm x 5 cm.
Ob tem je pomembno tudi, da svoja drevesa sadimo na primerni razdalji od vode, torej v oddaljenosti najmanj 5 m pri potokih in najmanj 15 m pri rekah (14. člen Zakona o vodah), ter da ne odstranjujemo zdrave obvodne obrežne vegetacije (vrbe, topoli, ipd).
Bober je bil v Sloveniji zadnjih 200 let izumrla vrsta, zato se nanj še vedno privajamo. Je naš največji glodalec in naravni inženir, ki s svojimi »gradbenimi« posegi v resnici ljudem tudi koristi. Več o bobru in njegovih vplivih na okolje in naravo si lahko preberete tukaj.
