Skip to content Skip to footer

OSEBNA IZKAZNICA

Evrazijski bober je drugi največji glodavec na svetu. Poleg dletastih sekalcev – glodačev, s katerimi učinkovito obdeluje les in lubje, je zanj značilen sploščen rep, pokrit z luskami. Čokato telo pokriva gost, najpogosteje rjav kožuh. Kljub kratkim uhljem izjemno dobro sliši; precej slabo vidi, vendar odlično voha in se z vohom tudi sporazumeva. V vodi je spreten plavalec in potapljač. Na kopnem sicer hodi po vseh štirih, na kratke razdalje pa včasih tudi po zadnjih tacah, medtem ko v prednjih nosi vejevje ali blato za gradnjo.

Bober je izključen rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v 20-metrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, javorji) pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira lahko velika drevesa s premerom več kot 1m, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.

Telesna dolžina brez repa: 80 do 100 cm

Telesna masa: 23 do 35 kg

Rep: dolžina 30 do 34 cm, širina do 16 cm

Zobna formula:
zgornja čeljust 1013
spodnja čeljust 1013

Število krempljev:
prednja taca 5
zadnja taca 5 (na drugem prstu je dvojni krempelj)

Plavalna kožica: samo na zadnjih tacah

Gostota kožuha: 12 000 – 23 000 dlak/cm2

Sistematika:
  • razred sesalci (Mammalia)
  • red glodavci (Rodentia)
  • družina bobri (Castoridae)
  • rod in vrsta: evrazijski bober (Castor fiber)
Ekosistemski inženir

Bober je največji evropski glodavec in ključna vrsta mokriščnih habitatov. Njegovo življenje je neločljivo povezano s celinskimi vodami. S svojimi gradbenimi mojstrovinami, kot so načrtno podiranje drevja, gradnja bobrišč in jezov, lahko bistveno predrugači in obogati vodne ekosisteme, s tem pa zagotavlja ugodne življenjske razmere za številne vrste organizmov. Tako povečuje biodiverziteto in biomaso vodnih in obvodnih ekosistemov. Tudi vidra se mu rada pridruži, saj ji zagotavlja bogat izbor plenskih vrst, prisvoji pa si tudi kakšen njegov brlog.

Ker smo ljudje že pozabili, kako je živeti z bobrom, nas marsikatera njegova dejavnost moti in jo hitro označimo za „škodo‟. Premislimo, ali podrto drevo ob reki v naravnem gozdu res lahko primerjamo z zmečkano pločevino v prometni nesreči… Bobrova vloga v prilagajanju podnebnim spremembam pa je neprecenljiva: kaže nam, kako moramo zadrževati vodo v krajini in povečevati njeno samočistilno sposobnost.

Izgubljena in spet najdena vrsta

Zgodovina evrazijskega bobra (Castor fiber) je poučen primer nepremišljenega človekovega ravnanja z živalskimi vrstami. Človek ga je stoletja brez milosti lovil zaradi kožuha, mesa in bobrovine. Na začetku dvajsetega stoletja je bil bober, nekoč široko razširjen po vsej evrazijski celini, na robu izumrtja.

Reke in njihova obrežja so se uklonila potrebam kmetijstva in industrije; postajale so kanali brez obrežne zarasti, vse bolj neprijazne vsakršnemu življenju. Z izginjanjem iz narave pa se je bober izgubljal tudi iz zavesti ljudi. Postal je ogrožena in pozabljena vrsta.

Bober se je v zadnjih desetletjih vrnil. Ponovne naselitve in preseljevanja skromnih ostankov nekdanjih populacij so ga spet pripeljale na številne reke po Evropi in Aziji; populacije so si opomogle in se zdaj razširjajo brez človekove pomoči. S svojimi gradbenimi sposobnostmi je bober kos tudi zelo osiromašenemu in tehnično spremenjenemu vodnemu okolju, ki ga spretno prilagaja svojim ekološkim potrebam. Tako nam kaže pot do sonaravno obnovljenih vodnih ekosistemov.

Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (SI)

Sveučilište u Zagrebu – Šumarski fakultet (HR)

Gozdarski inštitut Slovenije (SI)

Muzej Ivanić – Grada (HR)

LIFE BOBER – Življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami