Prejšnji teden smo skupaj z madžarskimi kolegi organizirali tridnevno ekskurzijo po bobrovih območjih na Madžarskem in v Sloveniji. Namen ekskurzije je bil predvsem v izmenjavi izkušenj in dobrih praks sobivanja z bobrom. Na Madžarskem smo si prvi dan ogledali pet lokacij, kjer so prisotni konflikti z bobrom. V okolici potoka Hársas in reke Rabe smo si ogledali več zaporednih bobrovih jezov, ki so povzročili poplavljanje okoliških njiv, obenem pa tam prihaja tudi do objedanja poljščin. Na drugi lokaciji pri umetnem jezu Hársas smo si ogledali drevesa, ki so pred bobrom zaščitena z mrežo. Na tretji lokaciji smo lahko videli bobrov jez, ki je sicer v bližini glavne ceste, a do poplav zaenkrat ni prišlo. Seveda pa morajo biti upravljalci cest kljub temu pozorni na nivo vode. Sodelavci Inštituta Lutra smo na tej lokaciji predlagali vstavitev bobrobrana in pri tem ponudili strokovno pomoč.
Tudi na četrti lokaciji je šlo za težavo na cestišču, saj je bober pod cesto izkopal rove; pravokotno nanje bo potrebno vstaviti zaščitno mrežo. Peta lokacija pa je bilo območje ob jezeru Sásos, kjer je bober z gradnjo jezov ustvaril močvirje. To predstavlja pomemben življenjski prostor za zavarovane vrste, kot so žaba plavček (Rana arvalis), šotni mah (Sphagnum sp.) in okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia).
Naslednji dan smo si ogledali različne primere sobivanja z bobrom v Sloveniji. Najprej smo madžarskim kolegom pokazali najnovejši bobrobran na vodotoku Logojca (v bližini vasi Predanovci), ki smo ga namestili približno teden dni pred ekskurzijo. Druga lokacija je bilo območje naravne vrednote gozdnega kompleksa Orlovščak, kjer smo si na starem rokavu reke Mure ogledali še en bobrobran, postavljen aprila lani. Nato smo se odpravili do bobrobrana na območju Hotize, ki smo ga novembra vstavili v jez na sotočju Stare Mure in Libovije. Na četrti lokaciji smo si ogledali problematično poplavno območje ob potoku Libenica med naseljema Kapca in Mala Polana, kjer prihaja do konfliktov z bobrom zaradi višje gladine vode za jezom in posledičnega poplavljanja okoliških zemljišč. Madžarski kolegi iz narodnega parka Duna-Ipoly so nam tu svetovali, naj ročno izkopljemo manjši kanal, po katerem bi vodo speljali v nekdanjo strugo potoka do gozda. Tako bi bile obdelovalne površine v bližini manj zamočvirjene, v gozdu pa bi se močvirje, ki je pomemben habitat za številne vrste, ohranilo.
Na koncu smo se odpravili do potoka Črnec v Mali Polani, kjer smo si ogledali vodne kanale, ki jih je izkopal bober.
Tretji dan smo obiskali Mursko šumo, kjer smo si ogledali mrtvici Murišo in Sakastaš. Prisotnost bobra na tem območju lahko zaznamo predvsem po obglodanih drevesih. Nato smo se odpravili do mrtvice Podkova in rokava reke Mure. Ogledali smo si več bobrišč in konfliktno območje, kjer bobri v rečni nasip kopljejo rove. Na naslednji lokaciji (okolica Petišovcev) smo si pogledali bobrove sledi ob reki Muri in njenem rokavu. Četrta lokacija so bile gramoznice in mrtvica Nagy Parlag. Tu smo si ogledali sledove bobra in nutrije. Nazadnje smo obiskali še rokav reke Mure v vasi Kot pri Lendavi, kjer smo si ogledali bobrišče in jez, ki pa na tem območju ni problematičen.
Sodelovanje z madžarskimi kolegi je bilo uspešno in zelo poučno; izmenjali smo si izkušnje in dobili vpoglede v različne prakse reševanja konfliktov med bobrom in človekom.
