8. aprila 2024 smo se udeležili strokovne ekskurzije, ki je potekala v Avstriji v okviru meddržavnega sodelovanja pri upravljanju bobrovih populacij. Poleg slovenske predstavnice z Inštituta Lutra so se ekskurzije udeležili še strokovnjaki z Madžarske in Avstrije.
Ogledali smo si različne primere – od dobrih praks, kjer so odkupili obvodna zemljišča in tako pustili bobru proste roke pri renaturaciji vodotokov in ustvarjanju mokrišč, do konfliktnih primerov, kot denimo v okolici potoka Hoppachbach, kjer je bober izkopal luknjo pod cesto poleg mostu. Stabilnost mostu in varnost ceste sta bili ogroženi, zato so bobrov jez podrli in luknjo zasipali.
Izvedeli smo za zanimiv in posnemanja vreden primer, kjer je avtocestno podjetje kot izravnalni ukrep ob vsakem potoku v neposredni bližini avtoceste odkupilo 10-metrski priobalni pas na dolžini več 100 metrov z namenom, da se vodotoku oziroma naravnim procesom pusti več prostora.
Na območju novega vodnega zadrževalnika pa so bobre (prvič v zgodovini avstrijske Gradiščanske (Burgenland)) preselili, saj so se vodarji zbali, da bi zaradi bobrovih jezov prišlo do povečane sedimentacije in s tem postopnega zmanjševanja prostornine zadrževalnika.
V Avstriji ima sicer vsaka zvezna dežela svoja določila glede upravljanja z bobrom. Na Gradiščanskem imajo na posameznih območjih terenske svetovalce in upravljalce, ki jim pomagajo prostovoljci. Za zmanjšanje konfliktov z bobrom in vzpostavljanje dobrih praks (kot je denimo odkup obvodnih zemljišč) ima Gradiščanska letno na voljo 40.000 EUR. Številka sicer ni vsako leto enaka – odvisno od morebitnih novih konfliktov in tudi količine porabljenih sredstev iz preteklega leta.
