RAZISKAVA MED SPLOŠNO JAVNOSTJO
Jeseni 2021 smo v sodelovanju s podjetjem Valicon izvedli javnomnenjsko raziskavo o osveščenosti in odnosu do bobra. Raziskava je bila izvedena na 515 prebivalcih Slovenije in 502 prebivalcih Hrvaške.
V anketo smo vključili le prebivalce regij, kjer je bober prisoten ali je verjetno, da se bo zaradi geografskih danosti območja tja razširil. Primorske in notranjsko-kraške regije v slovensko raziskavo tako nismo vključili, saj bobra v teh predelih nismo zaznali in tudi ni verjetno, da bi se v bližnji prihodnosti naselil tja (zaradi naravnih barier). Podobno tudi v hrvaško anketo niso bile vključene primorske regije oziroma županije.
Raziskava je pokazala relativno pozitiven odnos javnosti do bobra. Tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem je več kot 70% anketirancev ocenilo, da so njihovi občutki ob misli na bobra vsaj do neke mere prijetni. V obeh državah je večina anketirancev ocenila tudi, da so bobri bolj koristni kot škodljivi. Menijo, da bi morali ljudje dopuščati bobrove dejavnosti, da pa bi bilo treba populacijo bobrov tudi aktivno upravljati.
Približno polovica, 47% vseh anketirancev v Sloveniji ter 51% vseh anketirancev na Hrvaškem, je naklonjena prisotnosti bobra na svojem zemljišču. Nenaklonjenih je dobra tretjina vprašanih, 36% v Sloveniji ter 37% na Hrvaškem. Indiferentnih glede prisotnosti bobrov je 16% v Sloveniji ter 12% na Hrvaškem.
Pri poznavanju življenja bobrov so imeli anketiranci v obeh državah nekaj težav. Približno 60% vprašanih je ob tem navedlo, da bi si želeli o bobru izvedeti več informacij.
Največ dilem je bilo zaznati pri opredelitvi do trditev, da bobre h gradnji jezov vzpodbudi zvok tekoče vode in da bobrove zajezitve zadržujejo vodo in zmanjšujejo nevarnost poplav (obe trditvi sicer držita). V obeh državah je bilo zaznati tudi relativno velik delež neosveščenih glede prehrane bobrov, saj kar približno polovica vprašanih v obeh državah meni, da se bobri prehranjujejo z ribami. Visoka neosveščenost je bila opazna tudi pri trditvi o tem, ali je bil bober na ozemlju države 200 let izumrla vrsta; samo 23% anketirancev v Sloveniji in 13% anketirancev na Hrvaškem ve, da trditev drži.
Celotno poročilo raziskave si lahko ogledate tukaj.
RAZISKAVA MED UPRAVLJALCI ZAVAROVANIH OBMOČIJ, VODA IN GOZDOV
Med koncem decembra 2022 in sredino februarja 2022 smo izvedli raziskavo (anketo) o osveščenosti in odnosu do bobra med upravljalci Natura 2000 in zavarovanih območij, voda in gozdov. Vprašalnik smo posredovali zaposlenim na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) vključno z revirnimi gozdarji, na Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Direkcijo RS za vode (DRSV), Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije-DOPPS (le upravljalcem rezervatov Ormoške lagune in Iški morost), ter narodnim, krajinskim in regijskim parkom. Anketne vprašalnike smo sestavili v portalu 1KA anketa, analizo rezultatov pa je izvedlo podjetje Valicon pod vodstvom Mateja Mravljeta.
Vprašanja za upravljalce smo glede na anketo za splošno javnost nekoliko prilagodili.
Dodali smo vprašanji:
- Ali je na vaši območni enoti/območju upravljanja bober prisoten in če da, na kakšen način se z njim srečujete?
- Kaj je oziroma bi bil po vašem mnenju največji problem zaradi bobrovih dejavnosti na vašem območju?
Anketni vzorec je obsegal 299 rešenih vprašalnikov, pri čemer je bilo v celoti končanih anket 266.
V primerjavi s splošno javnostjo je pri upravljalcih zaznati večjo osveščenost o življenju in vlogi bobra v okolju. Edino vprašanje s tega področja, ki je upravljalcem povzročilo nekaj težav, je bila trditev, da bobre h gradnji jezov vzpodbudi zvok tekoče vode; samo slaba petina (19%) upravljalcev se je s trditvijo strinjalo, medtem ko se je pri splošni javnosti s trditvijo strinjalo 26% Slovencev in 31% Hrvatov.
Pri upravljalcih se je v splošnem pokazalo, da so še nekoliko bolj naklonjeni prisotnosti bobra v okolju in menijo, da bi morali ljudje dopuščati bobrove dejavnosti, a se hkrati tudi bolj zavedajo težav, ki ob tem lahko nastanejo (škoda za lastnike zemljišč) in izrazito izpostavljajo potrebo po aktivnem nadziranju in upravljanju s populacijo bobrov. Pri upravljalcih se je tudi najmanjši delež anketirancev (38%) strinjal s trditvijo, da se nobenega bobra ne sme ubiti.
Pri polovici vprašanih je bober na območju upravljanja že prisoten, vendar pa kljub temu nimajo vsi upravljalci stika z njim. Pri tistih, ki se pri svojem delu srečujejo z bobrom, prevladuje terenska oblika dela, predvsem povezana z opazovanjem stanja v naravi ter opazovanjem, identifikacijo in cenitvijo škode oziroma posledic bobrovih aktivnosti.
Stališče glede koristnosti/škodljivosti bobrov se med splošno javnostjo in upravljalci ni bistveno razlikovalo, kar kaže na to, da bo v prihodnje potrebno izvesti več osveščevalnih akcij pri obeh ciljnih skupinah. Kar petina vprašanih upravljalcev (podobno je bilo pri splošni javnosti) se ni mogla opredeliti, ali so bobri koristni ali škodljivi.
Nekoliko večji delež kot pri splošni javnosti jih meni, da bi se morala populacija bobrov na njihovem območju občutno povečati.
Pri odnosu do morebitnih škodnih posledic bobrove dejavnosti upravljalci vidijo resen problem v poplavljenih cestah, hišah, poplavljenih poljih, ter zamašenih vodnih prepustih.
Večine predlaganih ukrepov zaradi prisotnosti bobrov se upravljalci še niso poslužili. Do sedaj se jih je največ poslužilo iskanja rešitev v dostopni literaturi, pa tudi zaščite dreves. Podobno kot pri splošni javnosti je tudi pri upravljalcih zaznati izrazito nenaklonjenost »nasilnejšim« ukrepom, kot so ulov, usmrtitev in pregon bobrov.
Kot najboljšo obliko spodbude za večjo sprejetost bobra na območju so upravljalci navedli denarno spodbudo za ohranjanje obrežnih pasov ter bobrovih družin, denarno nadomestilo za povzročeno škodo, ter obisk strokovnjaka, ki bi predstavil ukrepe za zmanjšanje konfliktov. Splošna javnost je poleg tega kot bolj sprejemljiv ukrep v predhodnem vprašalniku navedla tudi strokovno zasaditev dreves za prehrano bobrov v bližini doma.
Celotno poročilo raziskave (zaobsega tudi primerjavo med upravljalci in splošno javnostjo) si lahko ogledate tukaj.
RAZISKAVA MED LASTNIKI IN UPRAVLJALCI ZEMLJIŠČ
Med januarjem in marcem 2022 smo izvedli tretjo javnomnenjsko raziskavo, in sicer med lastniki in upravljalci zemljišč. Anketni vprašalnik smo pripravili preko 1KA sistema in ga posredovali Kmetijsko gozdarski zbornici (kmetijski svetovalni službi), kmetijskim podjetjem ter društvom (Zvezi slovenske podeželske mladine z območnimi društvi, Zvezi kmetic Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, društvom kmečkih žena, Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji Novo mesto, Srednji šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj, Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (Meranovo)) z namenom, da ga posredujejo naprej kmetom – posameznikom. Poleg tega pa smo vprašalnik naslovili tudi neposredno na posameznike, ki imajo elektronske naslove javno dostopne na spletu; lastnike ekoloških, turističnih in drugih kmetij.
Vprašalnik za lastnike in upravljalce zemljišč smo glede na prejšnjega nekoliko prilagodili in mu dodali štiri specifična vprašanja:
Ali je v vaši okolici bober prisoten in če da, na kakšen način se srečujete z njim
V katero kategorijo sodi vaša kmetija glede na dejavnosti
Koliko je od vaših zemljišč oddaljen najbližji potok/reka?
Ali bi bili pripravljeni na priobalnem pasu ob vodotoku (5 m pri potokih oziroma 15 m pri rekah) opustiti obdelovanje zemljišč in če da, pod kakšnimi pogoji?
V splošnem imajo kmetovalci oziroma lastniki zemljišč relativno dobro osnovno znanje o ekologiji bobra. Podobno kot pri upravljalcih zavarovanih območij, je tudi tu trditev, da bobre h gradnji jezov spodbudi zvok tekoče vode, povzročala največ težav. Med lastniki zemljišč je glede na prejšnje ankete tudi največji delež vprašanih mnenja, da bobri zmanjšujejo površine, porasle z drevjem.
V primerjavi s splošno javnostjo in upravljalci zavarovanih območij je med kmetovalci opazno višji odstotek tistih, ki imajo do bobrov vsaj do neke mere negativne občutke (26%). Večina (60%) pa do bobra kljub temu goji vsaj do neke mere prijetne občutke.
Med lastniki zemljišč oz. kmetovalci je bil tudi (glede na prejšnje ankete) največji delež vprašanih, ki ne bi bili veseli, če bi lahko videli bobra v naravi in ki se ne strinjajo s trditvijo, da imajo bobri pravico do obstoja ne glede na povzročeno škodo. Le 50% kmetovalcev je mnenja, da bi morali ljudje tolerirati bobrove dejavnosti, in le 40% jih meni, da se nobenega bobra ne sme ubiti. Glede na splošno javnost in upravljalce zavarovanih območij relativno visok odstotek lastnikov zemljišč meni, da jim bober povzroča škodo (67%), da povzroča škodo na cestah in mostovih (23%), da so bobri nadloga (30%) in da so bolj škodljivi kot koristni.
Kmetovalci oziroma lastniki zemljišč so zaradi posledic bobrovih dejavnosti tudi bolj zaskrbljeni od splošne javnosti, čeprav jih je med vprašanimi le 23% poročalo, da je bober na njihovem zemljišču prisoten.
Največji delež vprašanih je odgovoril, da leži njihovo zemljišče zelo blizu vodotokom (42-48% lastnikov ima njivo, travnik ali gozd v oddaljenosti do največ 20 m od vodotoka).
Večina kmetovalcev bi bila pripravljena opustiti obdelovanje zemljišč v priobalnem pasu v zameno za finančno nadomestilo (33%) ali zamenjavo zemljišč (30%). 12% bi jih bilo pripravljenih obdelovanje na tem območju opustiti brezplačno.
Večina kmetovalcev se, podobno kot splošna javnost in upravljalci zavarovanih območij, še ni poslužila nobenega od predlaganih ukrepov za zmanjšanje škode zaradi bobra. Do sedaj so največ iskali rešitve v literaturi, nekaj se jih je tudi pritožilo na pristojne organe. Prav tako so poskušali zaščititi drevesa.
Med kmetovalci oz. lastniki zemljišč je sicer najnižji odstotek tistih, ki menijo, da se bobrišč ali bobrovega jezu nikoli ne sme odstraniti; le 29% se jih s to trditvijo strinja. Glede na upravljalce zavarovanih območij in splošno javnost je med njimi značilno višji odstotek (18%) tistih, ki menijo, da bobrišče ali jez lahko odstranijo, kadarkoli želijo.
Glede na prejšnje anketirance je med lastniki zemljišč tudi višji odstotek tistih, ki menijo, da bi se morala populacija bobrov zmanjšati, čeprav je večina še vedno mnenja, naj populacije ostane enaka ali se malo poveča.
Zanimive so opredelitve kmetovalcev do oblik spodbud za sobivanje z bobri. Največ bi zelo verjetno ali verjetno prepričale denarne spodbude v sklopu kmetijsko-okoljskih ukrepov za varovanje obrežnega pasu in prisotnost bobrov na zemljišču. Sledijo denarna povračila za škodo na poljščinah in drevesih in obisk strokovnjaka, ki bi predstavil ukrepe za zmanjšanje konfliktov.
Celotno poročilo raziskave med lastniki in upravljalci zemljišč si lahko ogledate tukaj.
