OBGLODANA DREVESNA DEBLA IN VEJE
V zimskem času se bober prehranjuje z lubjem dreves in grmov. Značilni znaki bobrovega prehranjevanja so odtisi glodačev (sprednjih zob – sekalcev). Obglodano vejevje največkrat najdemo ob vodi. Bober obgloda in podre večja drevesa v značilni obliki peščene ure. Drevesa podira večinoma jeseni in pozimi, ko ni na voljo druge hrane.
BOBRIŠČE
je opazna struktura, zgrajena iz vej in blata. Po obliki in velikosti se bobrišča med seboj razlikujejo, saj v njih domuje različno število bobrov in so zgrajena v različnih habitatih. Če je brežina dovolj visoka, bobri izkopljejo le brlog. Vhod v brlog je praviloma pod vodno gladino, opazimo ga lahko le ob nižjem vodostaju.
JEZ
Če globina vode ni čisto po bobrovem okusu, si jo z jezom prilagodi. Bober najpogosteje gradi jezove na manjših vodotokih in jarkih. Tako si zagotovi varen dostop do brloga in hrane. Jezovi so zgrajeni iz različnega materiala: vej, blata, kamenja in rastlinskih ostankov.
STALNE BOBROVE POTI (STEČINE)
Bober uporablja stalna vstopno – izstopna mesta in poti. Če so brežine zelo strme, si za dostop na kopno lahko izkoplje rov. Za dostop do drugih vodnih teles bobri kopljejo tudi kanale, ki jih zalije voda. Tako si ustvarjajo bližnjice.
ODTISI TAC
Zadnje tace so precej večje kot prve, plavalna kožica je le na zadnjih tacah. Na sprednji in zadnji taci je po pet prstov, pogosto pa na odtisu niso vidni vsi. Širok rep, ki ga bober vleče po tleh ali pa veje, ki jih vleče za seboj, večkrat zabrišejo odtise tac.
Sprednja taca: dolžina 5 do 7 cm, širina 4,5 cm (na odtisu običajno vidni le 4 prsti)
Zadnja taca: dolžina 12 do 17 cm, širina 10 cm (na odtisu običajno vidnih vseh 5 prstov)
MARKIRNO MESTO
služi označevanju teritorija vsake bobrove družine. Običajno živali zgradijo kupček iz blata, mivke, rastlin in/ali vejic in ga označijo z izločki zadnjičnih žlez ter urinom. Izloček žlez ima zelo značilen in močan vonj, ki spominja na vanilijo.
IZTREBKI
Bobrovi iztrebki so težko opazni, saj se živali iztrebljajo v vodi. Včasih voda naplavi iztrebke na breg. Dolgi so od 2 do 4 cm in široki do 2 cm. Vidna je vlaknasta rastlinska vsebina.
OPAŽENA ŽIVA ŽIVAL
Bobra v vodi lahko zamenjamo s katero od drugih vrst obvodnih sesalcev: vidro, nutrijo ali celo pižmovko. Odrasel bober tehta tudi več kot 30 kg in ima med vsemi naštetimi vrstami edini širok, veslast rep. Nutrija je precej manjša (tehta do 10 kg) in ima značilno belo odlakan smrček (bobov smrček je gol). Pižmovka tehta do 1,5 kg in je najmanjša od omenjenih živali. Vidra je med naštetimi vrstami edina plenilka, prištevamo jo med kune. Je okretna, hitra, vitka in ima dolg, vretenast in kosmat rep.
OPAŽENA MRTVA ŽIVAL
Bobri so pogosto žrtve prometa, vzrok pogina pa je lahko tudi utopitev, poškodbe, starost, bolezen ipd. Če v naravi opazite mrtvega bobra, prosimo, sporočite na info@lutra.si ali VIDRAFON 051 622 111.
Viri in literatura:
Campbell-Palmer R., Gow D., Needham R., Jones S., Rosell F. 2015. The Eurasian Beaver. The Mammal Society. Pelagic Publishing, Exeter. 56 str.
Kitchener A. 2001. Beavers. British Natural History Series. Whittet Books Ltd., Suffolk. 144 str.
Kryštufek B. 2003. Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij NATURA 2000 Bober (Castor fiber). Končno poročilo. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 77 str.
