Bober v zakonodaji in predpisih

Evrazijski bober (Castor fiber) je varovan z evropsko Habitatno direktivo (DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS), uvrščen je v dodatka II in IV (za Finsko in Švedsko velja dodatek V). Dodatek II pomeni, da gre za vrsto v interesu skupnosti, za ohranjanje katere je treba določiti posebna ohranitvena območja (t.i. območja Natura 2000). Dodatek IV pomeni, da gre za živalsko vrsto v interesu skupnosti, ki jo je treba strogo varovati.

V Sloveniji je bober zavarovan z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19), kjer je uvrščen v Prilogo 1 (kot vrsta, katere živali se varuje), v Prilogo 2 (kot vrsta, katere habitate se varuje) in v Prilogo 6 (kot vrsta, ki je predmet okoljske odgovornosti). Predmet okoljske odgovornosti so tudi bobrov življenjski prostor, razmnoževališča ter počivališča.

Bober je v Sloveniji kvalifikacijska vrsta naslednjih Natura 2000 območij: Dobličica, Drava, Krakovski gozd, Krka s pritoki, Mura in Zgornja Drava s pritoki. 

Bober je vključen tudi v Program upravljanja Natura 2000 območij, ki opredeljuje konkretne cilje in ukrepe za posamezne kvalifikacijske vrste Natura območij. Za vsa našteta Natura območja, kjer je bober kvalifikacijska vrsta, je cilj upravljanja določiti velikost populacij bobra in njegovega habitata z monitoringom ter pripraviti strategijo ohranjanja bobra. Prav tako je določen ukrep, da se razišče velikost populacije v odvisnosti od lastnosti habitata.

Poleg tega so varstveni cilji za varovanje bobra na Natura območjih tudi ohranjanje obrežne lesne vegetacije, obnova prehodov ob jezovih in pregradah, obnova habitata brez tujerodnih invazivnih vrst rastlin in za Natura območje Krakovski gozd tudi ohranjanje nižinskega poplavnega gozda.

Bobra posredno varuje tudi 84. člen veljavnega Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20), ki določa, da so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

V Sloveniji je bober uvrščen tudi na Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10), kjer je naveden kot izumrl (Ex), novo razširjena populacija pa je prizadeta (E).

Mednarodni IUCN Rdeči seznam globalno gledano evrazijskega bobra uvršča v kategorijo nizke ogroženosti (LC – least concern).

Bober se v zadnjih letih širi po Sloveniji, temu primerno narašča tudi število prijavljenih škodnih primerov. Zabeležene škode so predvsem v poljedelstvu, sadjarstvu, pa tudi materialna škoda (gozdna drevesa) in škoda na pridelavi krme.

Upamo, da bomo s projektom LIFE Beaver čim širši javnosti pokazali, da je poljščine in sadovnjake na relativno enostaven način mogoče zaščititi pred bobrom. Tudi neželene poplave lahko preprečimo bodisi s primernim znižanjem bobrovega jezu ali pa vstavitvijo pretočne cevi v jez. Zelo pomembno pa je tudi, da spoštujemo integriteto priobalnih pasov, kot jo določa 37. člen Zakona o vodah, in v ta območja s svojimi dejavnostmi ne posegamo. Priobalni pas meri pri potokih 5 m od roba brežine, pri rekah pa 15 m (40 m izven naselij).

Za nastalo škodo na premoženju, ki jo povzročajo zavarovane živalske vrste, se skladno z 92. in 93. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb) in določb Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.) izplačujejo odškodnine.

Za povračilo škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali, med katere spada tudi bober, je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Odškodninski zahtevki se uveljavljajo po postopku za škode po zaščitenih vrstah (podobno kot je to npr. pri velikih zvereh) preko Oddelka za gozdne živali in lovstvo pri pooblaščencu ministrstva, Zavodu za gozdove, ki je pristojen za ugotavljanje dejstev v zvezi s škodo po zavarovanih živalih.

Vendar pa se odškodnina izplača le, če je bilo premoženje predhodno že zavarovano s primernimi zaščitnimi ukrepi (glej 92. in 93. člen Zakona o ohranjanju narave). Tako pogoji za izplačevanje odškodnin kot tudi ustrezni načini varovanja premoženja so opredeljeni v Pravilniku o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju (Uradni list RS, št. 74/05) in Navodilih za ravnanja v zadevah uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih vrst (zadnja sprememba št. 007-124/2015 z dne 5. 3. 2015).

POSTOPEK PRIJAVE ŠKODE IN UVELJAVLJANJA ODŠKODNINE:

• Pisno prijavo škode  je potrebno v TREH DNEH od nastanka škode poslati Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
• Pooblaščena oseba se mora na kraju dogodka zglasiti v roku DVEH DNI po prijavi in narediti zapisnik o nastali škodi. K ogledu lahko z oškodovancem povabita tudi druge udeležence.
• Pooblaščenec ZGS in oškodovanec se lahko na podlagi ogleda kraja škodnega dogodka takoj oziroma v roku OSEM DNI od prijave škode sporazumeta o višini odškodnine (največ do višine, določene z lestvico za ocenjevanje škod, oziroma največ do višine, določene v Zbirniku tržnih odkupnih cen kmetijskih pridelkov) in podpišeta sporazum. Za pregled zahtevkov in odločanje o izplačilu škode je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).
• V primeru ostalih materialnih škod, ki niso določene z omenjeno lestvico, se do višine odškodnine 450 EUR lahko sporazumeta sama.
• Če se pooblaščena oseba in oškodovanec o višini odškodnine ne moreta sporazumeti, lahko oškodovanec v roku 30 dni na MNVP posreduje odškodninski zahtevek z dodatno obrazložitvijo na obrazcu Vloga za izplačilo odškodnine zaradi škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst.

Več na spletnih straneh: 

Odškodnina za škodo na premoženju zaradi zavarovane vrste živali (rjavi medved, volk, in drugi) | GOV.SI

Domov – Varna paša (varna-pasa.si)

V Sloveniji veljavne strategije za upravljanje in ohranjanje bobra na nivoju države še nimamo.

Zavod za varstvo narave RS je v dogovoru z Ministrstvom za naravne vire in prostor že pripravil strokovne podlage za načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja bobra. 

Monitoring bobra in njegovega habitata v Sloveniji je financiran s strani Ministrstva za naravne vire in prostor. Pričel se je v sezoni 2022/2023 in bo trajal dve leti, izvaja pa ga Inštitut Lutra.

Prvo delno poročilo monitoringa je dostopno TUKAJ.