Na območju Kozjanskega prihaja ob potokih Buča in Ribnik, kjer so bobri zgradili jezove, do poplavljanja bližjih polj. V februarju smo se sestali z upravljalci Kozjanskega parka in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih. Na potoku Buča je nastal dobra dva metra visok jez, na Ribniku pa smo si lahko ogledali zaporedje kar treh.
Potrebno je povedati, da so v obeh primerih kmetijske površine obdelane izjemno blizu vodotokov. Da bi zmanjšali škodo zaradi bobrovih posegov, bi bilo potrebno kmetijske površine zaščititi z gosto obrežno vegetacijo (vrbovje, jelševje ipd.). Prav tako bi bilo potrebno v skladu z veljavnim Zakonom o vodah (14. in 37. člen) med njivo in vodotokom izven naselja pustiti neobdelan 5 m priobalni pas (pri vodotokih 2. reda) oziroma 15-40 m pas (pri vodotokih 1. reda). Pri tem je potrebno ščititi (ali na novo zasaditi, če manjka) gosto obrežno lesno vegetacijo, ki utrjuje brežine, preprečuje erozijo, ščiti vodotoke pred onesnaženjem ter ustvarja habitate za številne živalske in rastlinske vrste.
Poplavljanje ob bobrovih jezovih lahko učinkovito zmanjšamo ali preprečimo na dokaj enostaven način, z inštalacijo odtočne cevi v bobrov jez. Podoben poseg smo lansko leto izpeljali na Žerjavinskem potoku v bližini gradu Otočec, o čemer smo že poročali. Naprava se v angleškem jeziku imenuje »beaver-deceiver« (ustreznega slovenskega prevoda zaenkrat še nimamo). Na cev je potrebno navezati železno kletko, ki preprečuje, da bi bobri cev zaradi puščanja vode zamašili. Kletko se inštalira nad bobrovim jezom. Zaradi tlačne razlike voda odteka z zgornjega konca jezu navzdol pod jez. Cev mora biti inštalirana tako, da se gladina nad bobrovim jezom ne zniža preveč, saj se bober najbolj varnega počuti v vodi, ki ima vsaj 80 cm globine.
Ljudje se z namenom preprečevanja posledic bobrovih dejavnosti včasih samovoljno lotijo tudi odstranjevanja jezov in/ali bobrišč. Potrebno je poudariti, da je odstranjevanje bobrovih jezov in bobrišč nezakonito in v nasprotju z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (10. člen). Prav tako pa dolgoročno ni uspešno, saj bober poškodovane ali odstranjene jezove takoj popravi.
Posega z inštalacijo cevi se bomo skupaj s Kozjanskim parkom ob primernem vremenu lotili v drugi polovici marca. Da bomo zagotovili dovolj velik pretok vode, bomo vzporedno namestili dve odtočni cevi s premerom 25 cm. Z reguliranjem njunega naklona bomo določili ustrezen odtok oziroma višino vode nad jezom.
Opisani postopek je drugi primer tovrstne intervencije v Sloveniji in upamo, da bo pripomogel k lažjemu sobivanju človeka z bobrom.
Spodaj je fotografija trenutnega stanja na potoku Buča.
